Razstava
Pri pripravi osnutka Listine je bilo veliko težav. Tokrat namreč ni šlo za revizijo pogodb Skupnosti ali razširitev pristojnosti Evropske unije, ampak za opredelitev in natančno določitev pravic, ki jih bodo morale institucije Unije in države članice spoštovati pri svojem delovanju. Člani konvencije pa se niso zadovoljili le s preprostim seznamom pravic — hoteli so zlasti, da bi bile te dejansko uveljavljene in zagotovljene.
A zaradi različnih pravnih sistemov v državah članicah (zapisano pravo/običajno pravo, izvršljivo pravo/splošna pravna načela itd.) je bilo usklajevanje zapleteno. Nekatere klavzule so torej oblikovane previdno in so sporazumne rešitve. Listina v bistvu vsebuje določbe iz različnih mednarodnih in nacionalnih instrumentov, prinaša pa tudi nekatere novosti, zlasti pravico do dostopa do dokumentov institucij Evropske unije, varstvo osebnih podatkov, načelo trajnostnega razvoja, varstvo okolja ter pravice, povezane z bioetiko (tako imenovane pravice „nove generacije“).
Rezultat je kratko besedilo s 54 členi, napisano v jasnem in skladnem slogu, ki je razumljivo vsem. Pravice, zapisane v Listini, so razvrščene v sklope na podlagi bistvenih načel: človekovega dostojanstva, temeljnih svoboščin, enakosti, solidarnosti, državljanstva in sodnega varstva. V preambuli osnutka Listine je poudarjeno, da so „evropski narodi pri oblikovanju vse tesnejše zveze odločeni na podlagi skupnih vrednot deliti mirno prihodnost“. Listina omenja tudi duhovno in moralno dediščino Evropske unije, ki temelji na „nedeljivih in univerzalnih vrednotah človekovega dostojanstva, svobode, enakopravnosti in solidarnosti“, pri čemer se ne sklicuje na versko dediščino, in poudarja, da temelji na „načelu demokracije in načelu pravne države“.
V prvem poglavju je zapisano, da je človekovo dostojanstvo nedotakljivo. V naslednjih členih je določena pravica do življenja, pravica do osebne celovitosti, prepoved mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja ter prepoved suženjstva in prisilnega dela. V sklopu, namenjenem svoboščinam, je zapisana pravica do svobode in varnosti, pa tudi spoštovanje družinskega življenja. Poudarjeni sta zlasti svoboda misli in vesti ter svoboda združevanja, pa tudi pravica do izobraževanja, pravica do dela, lastninska pravica in pravica do azila. V poglavju o enakosti je navedeno, da so vsi ljudje pred zakonom enaki, da so prepovedane vse oblike diskriminacije in da je treba zagotoviti enakost žensk in moških. V tem sklopu so obravnavane tudi otrokove pravice, pa tudi pravice starejših in invalidov. V naslovu solidarnost (izraz je bil izbran namesto pojma „socialne pravice“) Listina navaja vrsto pravic, kot so pravica do kolektivnih ukrepov (vključno s stavko), varstvo delavcev pred neupravičeno odpustitvijo, pravica do poštenih in pravičnih delovnih pogojev, pravica do socialne pomoči in pomoči pri pridobitvi stanovanja, pravica do dajatev socialne varnosti in pravica do varovanja zdravja. Delo otrok je prepovedano. Poglavje o pravicah državljanov je namenjeno evropskim državljanom in vključuje na primer pravico voliti in biti voljen, pravico nasloviti peticijo na Evropski parlament, pravico do diplomatske in konzularne zaščite na ozemlju tretje države ali pravico do dobrega upravljanja.
V naslovu sodno varstvo so obravnavani bistveni pojmi na področju sodstva, kot so domneva nedolžnosti, spoštovanje pravice do obrambe, načeli zakonitosti in sorazmernosti kaznivih dejanj in kazni ter pravica do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča. Končni členi obravnavajo obseg pravic in svoboščin, ki jih zagotavlja Listina, ter področje uporabe določb.