Opolnomočenje državljanov: 1980–1990

Evropske skupnosti so se v 80. letih prejšnjega stoletja razvijale naprej. Pridružile so se jim nove države, ustanovljen je bil enotni trg, začeli smo se ukvarjati z zunanjimi odnosi, ki so nastali med hladno vojno. Za katera vprašanja so se zavzemali evropski volivci?

1984: opolnomočenje evropskih državljanov s krepitvijo Evropskega parlamenta

Leta 1984 so na evropskih volitvah glasovali državljani desetih držav članic, vključno z državljani Grčije, ki se je Evropskim skupnostim pridružila leta 1981.

Glasovanje evropskih državljanov odtlej vpliva na finance Skupnosti, saj so se pristojnosti Evropskega parlamenta razširile na proračun Skupnosti.

Evropski poslanci so v pričakovanju volitev pripravili osnutek ustave, katere pionir je bil federalistični aktivist Altiero Spinelli. Z njo so želeli izvesti reformo institucij Evropskih skupnosti in jih tako približati državljanom. Čeprav pobude niso dale države članice, ta dokazuje znatno prizadevanje Parlamenta za večjo demokratičnost Evropskih skupnosti.

1989: širitev na Sredozemlje

Evropskim skupnostim sta se pridružili Španija in Portugalska, ki sta leta 1989 na evropskih volitvah sodelovali prvič.

Širitev na južno Evropo je prinesla večje regionalne razlike med državami članicami Evropskih skupnosti. Prav v ta namen je bila oblikovana kohezijska politika. Strukturni skladi, namenjeni najrevnejšim regijam, strateško usmerjanje naložb in večletno načrtovanje so tako postali del politike Evropskih skupnosti.

Evropska skupnost se je spoprijemala z obsežnimi okoljskimi katastrofami, vključno z nesrečo v Černobilu, skrb vzbujajočimi stopnjami onesnaženosti zraka in vode ter luknjami v ozonskem plašču. Javnost se je vse bolj zavedala okoljskih groženj in vse več pozornosti namenjala potrebi po okoljski politiki na evropski ravni. Zelene stranke so postajale po vsej Evropi zato vse bolj priljubljene.

Evropsko povezovanje se je v času teh izzivov še poglabljalo. Leta 1986 je bil sprejet Enotni evropski akt, s katerim so bile odpravljene ovire za trgovanje znotraj Skupnosti, standardi pa usklajeni. S postopkoma sodelovanja in privolitve je začel Evropski parlament soodločati o zakonodaji, zato je potreboval demokratične glasove državljanov, ki bi usmerjali delo Parlamenta.

Delovati je začel program Erasmus, ki je do leta 2022 omogočil akademsko in poklicno usposabljanje približno 13 milijonom udeležencev. 

Evropski parlament je leta 1988 prvič podelil nagrado Saharova za svobodo misli. Parlament, ki se posveča varstvu demokracije in svobode izražanja, nagrado podeljuje posameznikom, skupinam in organizacijam, ki so močno prispevali k varstvu človekovih pravic. Prvo nagrado sta leta 1988 prejela Nelson Mandela in Anatolij Marčenko (posthumno).