Razstava
Evropski parlament odločno podpira demokratična načela, na katerih temelji evropski projekt, in se je že zelo zgodaj zavezal varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. S sprejetjem Helsinške sklepne listine leta 1975 so se ta prizadevanja še okrepila. Istega leta je Parlament pozdravil podelitev Nobelove nagrade za mir oporečniku in fiziku Andreju Saharovu, ki je leta 1970 sodeloval pri ustanovitvi odbora za človekove pravice v Sovjetski zvezi.
Parlament je bil večkrat kritičen do Sovjetske zveze, ki je Andreja Saharova obsodila na notranje izgnanstvo in mu ni hotela izdati vizuma, da bi odpotoval v Oslo in sam sprejel nagrado. Zahteval je njegovo osvoboditev in si prizadeval, da bi njemu in njegovi ženi dovolili zapustiti Sovjetsko zvezo. Poslanci so celo razpravljali o tem, ali bi Andreju Saharovu namenili poslanski stolček v polkrožni dvorani.
Po prvih splošnih neposrednih volitvah leta 1979 so poslanci razvoj in varstvo človekovih pravic in temeljnih vrednot nemudoma opredelili kot politično prednostno nalogo. Število sprejetih resolucij na tem področju odtlej vztrajno raste. Leta 1984 je bil v okviru Odbora Evropskega parlamenta za politične zadeve ustanovljen Pododbor za človekove pravice. Ta je nadomestil delovno skupino za vprašanja človekovih pravic, vključno s pravicami manjšin, in načelo pravne države v tretjih državah. Odbor za politične zadeve odtlej vsako leto pripravi poročilo o stanju človekovih pravic v svetu in o razvoju skupne politike na tem področju. Na ta način javno obsodi kršitve človekovih pravic. To pa še ni vse. Evropski poslanci v živo opazujejo volitve po vsem svetu in zagotavljajo spoštovanje človekovih pravic v mednarodnih gospodarskih in trgovinskih sporazumih. Evropski parlament vzdržuje tudi dobre odnose s parlamenti tretjih držav in tako spodbuja parlamentarno demokracijo.
