Razstava
Njena želja, da bi zbližala Evropo in dosegla boljše razumevanje med narodi, je izvirala iz grozot prve svetovne vojne in njenih prizadevanj za boljšo prihodnost sodržavljanov. Leta 1918 je soustanovila tednik L’Europe nouvelle (Nova Evropa), v katerem so bile objavljene preverjene informacije o mednarodni politiki in večjih gospodarskih izzivih, ki bi naj bile v pomoč evropskim mirovnikom.
Leta 1919 se je kot novinarka udeležila slovesnosti ob podpisu versajske mirovne pogodbe. Iz srednje in vzhodne Evrope je pogosto poročala o nacionalnih težnjah držav, ki so nastale po razpadu Avstro-Ogrske. Odpotovala je tudi v Rusijo, kjer je bila priča posledicam ruske revolucije. Za Rdeči križ je napisala poročilo o regijah, ki jih je prizadela lakota. Po vrnitvi v Francijo je kot zavzeta družbena aktivistka organizirala dobrodelne akcije za pomoč podhranjenim ruskim in ukrajinskim otrokom.
Med letoma 1920 in 1934 je bila glavna urednica revije L’Europe nouvelle, zaradi česar je bila v središču številnih ključnih dogodkov evropskega razvoja v 20. stoletju. Delala je z mnogimi velikimi pisatelji svojega časa, med drugim s Paulom Valéryjem in Léonom Blumom, ki jih je pogosto prosila, naj za njeno revijo napišejo prispevek o zunanjepolitičnih vprašanjih.
Pogosto je potovala v Ženevo, od koder je poročala o dogajanju v zvezi z Društvom narodov. Tam je srečala Jeana Monneta, ki je bil kasneje znan kot ustanovitelj Evrope.
Zagovarjala je pravični mir z Nemčijo in pomagala širiti zamisel o evropskem povezovanju. Podpirala je pogodbe iz Locarna, s katerimi se je v Evropi vzpostavil sistem kolektivne varnosti, ter zagovarjala ambiciozni projekt francoskega zunanjega ministra Aristida Brianda za evropsko zvezno unijo.
Louise Weiss je imela v svetu diplomatskega novinarstva, v katerem sicer prevladujejo moški, vse pomembnejšo vlogo. V Parizu se je srečevala z vodilnimi intelektualci, diplomati in politiki. Uživala je velik ugled in leta 1925 dobila naziv vitezinje legije časti. A manj kot desetletje pozneje je ob vse večji Hitlerjevi prevladi v Nemčiji, zaradi katere je nehala upati na evropsko spravo, opustila novinarstvo in si začela za mir v Evropi prizadevati na drugačne načine.