Razstava
Evropski parlament zastopa civilno družbo. Zelo hitro je vzpostavil več prostorov za odprt dialog z organizacijami civilne družbe, da bi se tako boril proti demokratičnemu primanjkljaju nastajajoče Evrope.
V tem smislu Parlament prispeva k nastanku javnega prostora v Evropi. Javne predstavitve, ki so bile prvotno zamišljene kot sredstvo za obveščanje evropskih poslancev o potrebah in pričakovanjih družbe, so hkrati prispevale k izboljšanju strokovnega znanja poslancev. Pomembne so tudi v medijski razpravi, saj predstavnikom civilne družbe nudijo prostor za izražanje.
Sčasoma je Parlament razvil druga orodja za decentralizirano komunikacijo s civilno družbo in socialnimi partnerji. To so zlasti forumi državljanov, ki so v pomoč pri komuniciranju z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi oblastmi. Parlament je nato ustanovil Agoro državljanov. Gre za prostor za posvetovanje in dialog med različnimi akterji organizirane civilne družbe. Parlament je v prvih letih tega tisočletja dejavno sodeloval pri pripravi konvencije o prihodnosti Evrope, v okviru katere je znova upošteval stališča civilne družbe, zlasti mladih. Na podlagi tega besedila je nastala Lizbonska pogodba.
V letih 2021 in 2022 je imel Parlament na tem področju znova vodilno vlogo. V Strasbourgu je namreč gostil plenarno skupščino Konference o prihodnosti Evrope. Gre za primer participativne demokracije brez primere, saj so imeli vsi evropski državljani, predstavniki civilne družbe in nevladnih organizacij možnost, da izrazijo svoje stališče o prednostnih nalogah Evropske unije in njenih izzivih.
Evropski parlament: 70 let demokracije v živo
Pred sedemdesetimi leti se je v Strasbourgu odvilo prvo srečanje skupščine Evropske skupnosti za premog in jeklo. To je bil zametek Evropskega parlamenta, kot ga poznamo danes.