Razstava
Za evropske poslance je nemško združevanje pomenilo zgodovinsko priložnost, da bi končno izbrisali razdeljenost Evrope in utrdili politično ravnovesje, spodbudili proces popuščanja in vzpostavljanja miru, okrepili sodelovanje med evropskimi narodi ter utrdili demokracijo in pluralizem na evropski celini. Svet Skupnosti si je v naslednjih mesecih prizadeval pripraviti skupno stališče dvanajsterice o nemškem vprašanju, Evropski parlament pa je večkrat poudaril, da mora združitev Nemčije iti z roko v roki s krepitvijo Evropske skupnosti in preoblikovanjem v politično unijo, ki bo zajemala vse vidike zunanje politike in varnosti. Tako je predsednik Evropske komisije Jacques Delors pred evropskimi poslanci januarja 1990 izjavil, da ima Nemška demokratična republika svoje mesto v Skupnosti, če bo za to zaprosila.
Parlament je 15. februarja 1990 ustanovil začasni odbor, ki naj bi preučil posledice nemškega združevanja za Evropsko skupnost. Za poročevalca je bil imenovan britanski poslanec Alan John Donnelly, ki je hitro opredelil prednostne naloge in načrt za naprej. Nemški državi sta se v tesnem sodelovanju z zaveznicami neposredno pogajali o političnih, gospodarskih in finančnih podrobnostih združitve, za katero je bil kot dejanski datum določen 3. oktober 1990. Ta čas je začasni odbor za nemško združitev za devet mesecev postal središče dogajanja v Parlamentu glede tega vprašanja.
Dvajset članov začasnega odbora, med katerimi so bili trije nekdanji ministri za zunanje zadeve, se je posvetilo načinu nemškega združevanja in morebitnim posledicam za delovanje institucij Skupnosti. Začasni odbor za nemško združitev se je ukvarjal predvsem z vprašanjem, ali bi bilo treba spremeniti evropske pogodbe. V središču pozornosti so bila tudi proračunska in finančna vprašanja pri vključitvi Nemške demokratične republike in Zvezne republike Nemčije v Evropsko skupnost. Poleg vsega se je odbor posebej posvečal trgovinskim obveznostim Nemške demokratične republike ter posledicam nemške združitve za vojaška zavezništva. Pri svojem delu se je seznanil z mnenji stalnih odborov Parlamenta, kar mu je bilo v pomoč pri ocenjevanju učinka združitve Nemčije na področjih delovanja in skupne politike Evropske skupnosti.
Poslanci niso čakali na ugotovitve začasnega odbora in so aprila, julija in oktobra 1990 sprejeli vrsto pomembnih resolucij o odzivu Skupnosti na nemško združevanje ter posledicah tega procesa na delovanje Skupnosti. V teh resolucijah je Parlament ocenil, da mora združena Nemčija prispevati k politični in gospodarski krepitvi Skupnosti, spodbujati gospodarski, družbeni in okoljski razvoj nekdanje Nemške demokratične republike in Skupnosti ter predstavljati koristno povezavo med Skupnostjo in državami srednje in vzhodne Evrope.
