Razstava
Razširjeno predsedstvo Evropskega parlamenta se je 16. novembra 1989 sestalo na izredni seji v Bruslju. Izrazili so zadovoljstvo po berlinskih dogodkih in padcu zidu ter opozorili na zavzemanje skupščine za pravico narodov do samoodločbe in demokracijo.
Teden dni zatem so evropski poslanci sprejeli resolucijo, v kateri so zahtevali pravico do samoodločbe za državljane NDR ter možnost za vključitev združene Nemčije v enotno Evropo. Predsednik Barón Crespo se je 9. februarja 1990 v Vzhodnem Berlinu sestal z voditelji demokratičnega gibanja. Sogovornike je opozoril, da Evropski parlament prihodnost Nemčije vidi v okviru Evropske unije in strukture, ki bo zagotavljala mir in svobodo v vsej Evropi. Čez teden dni je Evropski parlament sprejel novo resolucijo, v kateri je priznal pravico vseh Nemcev do življenja v eni državi. Evropski poslanci so kasneje tudi pozdravili, da so marca 1990 na prvih demokratičnih volitvah v Nemški demokratični republiki zmagale politične stranke, naklonjene združitvi Nemčije.
Kancler Helmut Kohl in prvi demokratično izvoljeni predsednik vlade Nemške demokratične republike Lothar de Maizière sta 16. maja 1990 v Evropskem parlamentu predstavila poglede na prihodnost svojih držav in Evrope.
Za Lotharja de Maizièra je bil to dogodek zgodovinskega pomena: „Globoko sem ganjen, da stojim tu pred vami in vas lahko nagovorim kot predsednik prve demokratične vlade Nemške demokratične republike,“ je dejal de Maizière in nadaljeval: „Za naše današnje srečanje se moramo zahvaliti Vzhodnim Nemcem, ki so jeseni 1989 vzeli usodo v svoje roke. Po miroljubni poti so si priborili pravico do demokracije, svobode in samoodločbe ob spoštovanju dostojanstva vseh ljudi.“ Kancler Kohl je želel dati poslancem predvsem zagotovila glede morebitnih posledic združitve Nemčije za delovanje institucij Evropske skupnosti: „Zvezna vlada je ves čas pazila, da je proces nemškega združevanja potekal v trdnem evropskem okviru. Zadal sem si nalogo, da dosežem čim bolj usklajeno napredovanje procesa evropskega in nemškega združevanja – če bo le mogoče, s skupnim časovnim razporedom.“
