Kraljevi člani mešanih ras

Pri preučevanju evropskih kraljevih družin odkrijemo prisotnost ne le črncev, temveč tudi oseb mešanih ras, ki so prispevali k zgodovini Evrope.

Ena takšnih oseb mešane rase je znana angleška in irska kraljica Šarlota, ki se je v 18. stoletju poročila s kraljem Jurijem III. Šarlotini predniki so bili iz Mecklenburg-Strelitza v Nemčiji. Njeni predniki naj bi bili Nemci, pa tudi iz veje temnopoltih portugalske kraljeve družine, in sicer Alfonza III. in njegove mavrske ljubice.

Kljub temu, da je bila njuna poroka dogovorjena, sta imela kljub temu globok in ljubeč odnos. Še posebej sta delila ljubezen do glasbe in umetnosti.

Vendar pa se je Šarlota soočila z diskriminacijo zaradi svoje rase. Včasih so jo opisovali kot grdo zaradi njenih izrazitih »mulatskih« potez. In vendar, kot je razvidno iz slik kraljice, so na te pripombe vplivali rasistični pogledi na to, kaj predstavlja lepoto.

Po drugi strani pa nekateri zgodovinarji trdijo, da kljub trdnim dokazom o nasprotnem, obstaja vprašanje o njenem afriškem poreklu.

Še vedno je predmet nenehne razprave, zlasti zaradi implikacij, ki jih namiguje. Na primer, njena linija bi pomenila, da bi imela njena vnukinja, kraljica Viktorija, temnopolto dediščino in da bi jo imeli tudi Viktorijini prihodnji potomci.

Zdi se očitno, da rasna vprašanja še naprej pestijo razprave ne le o kraljici Šarloti, ampak tudi o tem, v kakšnih okoliščinah bi lahko bile bodoče osebe zakoniti dediči prestolov v širši Evropi.

Šarlota je bila inteligentna ženska, ki je kljub svojemu »videzu« dosegla slavo zaradi svojih stališč o politiki, zlasti svojega protisuženjskega stališča in svojih glasbenih talentov. Rodila je 15 otrok, do odraslosti pa jih je preživelo 13. V Ameriki je celo dobro znana, saj je mesto v zvezni državi Severna Karolina poimenovano po njej.

Zanimivo je, da obstajajo dokazi, da kraljica Šarlota morda ni bila priznana kot prva kraljica Anglije mešane rase.

Kraljica Philippa Hainaulta, ki se je rodila leta 1310 v Valenciennesu v Franciji, je imela temnopolto mavrsko poreklo. Poročila se je z Edvardom Yorškim, ki je tik pred njuno poroko leta 1328 postal angleški kralj Edvard III. Kraljica je postala približno dve leti po moževem kronanju na prestol leta 1330.

Za razliko od Šarlote ni bila podvržena neutemeljenim kritikam glede svoje rase in fizičnega videza. Namesto tega jo je srednjeveški pisatelj Joshua Barnes opisal kot »zelo dobro in očarljivo osebo, ki je presegla večino dam zaradi naravne ljubkosti in krepostnosti«.

Dozdevno je, da so bili kralji in monarhi mešanih ras prisotni tako v preteklih kot sedanjih časih evropske zgodovine. Kljub poskusom, da bi jih izbrisali iz kronologij zgodovine, so slikarji, pisatelji literature (tj. Eschenbachov Parzival) in napredni zgodovinarji naredili kraljeve člane mešane rase vidne in pomembne like v celotni zgodbi Evrope.

Danes vidimo tudi kraljeve pare mešanih ras, kot sta princesa Angela in princ Maksimiljan Lihtenštajnski, princ Harry in Meghan, vojvodinja Susseška ter grofica Marija in avstrijski Ferdinand Leopold Joseph grof Habsburški, ne kot anomalije normativnih pričakovanj glede tega, kaj predstavlja »ustrezno« kraljevsko zvezo, temveč kot osebe, ki so se zavezale drug drugemu.

Zato lahko s priznavanjem in sprejemanjem človečnosti in dostojanstva vseh ljudi delimo zmagovito zgodbo oseb mešanih ras, ki vedno prispevajo k dolgi in bogati zgodovini Evrope.